Pred kratkim sem razmišljala, kaj bi obdržala, če bi mi kdo rekel, da mi bo vzeto čisto vse, kar imam, da pa lahko obdržim eno samo stvar.

IN MI JE BILO BREZ RAMIŠLJANJA TAKOJ JASNO, KAJ BI OBDRŽALA.

Obdržala bi tisti del sebe, ki sta mu moj notranji mir in sreča tako pomembna, da je zanj pripravljen narediti vse. 

Čisto vse. 

Če to pomeni, da moram zaupati, da se vse dogaja z razlogom in za moje dobro, pa četudi tega razloga tisti hip ne poznam, bom zaupala. 

Če to pomeni, da moram verjeti, da je vse točno tako, kot mora biti, pa četudi ne razumem, zakaj je, kot je, bom verjela. 

Če to pomeni, da moram sprejeti, da je kar je, in da s pogrevanjem preteklosti ne morem nič več spremeniti, bom sprejela. 

Če to pomeni, da moram prenehati razmišljati o tem, kaj vse bi šlo lahko narobe, in se osredotočiti na to, kaj vse bi šlo lahko prav, bom to storila. 

Če to pomeni, da moram zaustaviti takšne ali drugačne boleče, kaotične, prestrašene ali jezne misli, si bom vzela čas, se usedla, se odredotočila na svoje dihanje ter tako umirila svoj um in ga odpeljala nazaj v mir.

KAJTI ČE JE CENA ZA NEKAJ MOJ NOTRANJI MIR, JE TA CENA ZAME PREVISOKA.

Ne zmorem in ne želim je več plačevati.

Preveč je bilo drame, bolečine, strahov.

Verjamem, da je čas, da končno živim življenje, v katero sem preprosto zaljubljena.

In vem, da je to mogoče za vsakogar izmed nas.

Tudi zate!

Če te nekaj zamaje in moraš za to plačati s svojim notranjim mirom, se spomni, da je ta cena previsoka. 

Ustavi se, zadihaj, spomni se, da je vse točno tako, kot mora biti, in da je življenje na tvoji strani ne glede na to, kako so stvari videti na prvi pogled. 

Odloči se za mir, odloči se za svobodo – zaslužiš si ju.